Kompot je skupnost, ki naslavljala probleme sodobnega, močno centraliziranega spleta. Najbolj pereč med njimi je masovni nadzor, ki ga je razkril Edward Snowden in drugi. Razkritja so pokazala, da praktično vsa večja informacijsko-tehnološka podjetja sodelujejo z ameriškimi obveščevalnimi službami in jim omogočajo dostop do osebnih podatkov posameznikov. Poleg političnih težav, ki jih predstavlja masovni nadzor, pa informacijska podjetja izvajajo tudi druge sporne prakse. Ker so to podjetja, ki konkurirajo drugim podjetjem na trgu, zasledujejo cilje usmerjene k profitu, in zato njihovi interesi niso poravnani z interesi uporabnikov. Za uporabnika je pomembna kvaliteta storitve, njena uporabnost in zasebnost pri uporabi storitve, vsi ti interesi pa za lastnika platforme predstavljajo stroške. Zato s strani multinacionalk pogosto prihaja do zavajanja uporabnikov o načinu uporabe podatkov, ki so jih na platformi ustvarili uporabniki. Pogosti so primeri, ko so podatki brez vednosti uporabnikov prodani (ali zamenjani za druge ugodnosti) naprej tretjim strankam.

Druge sporne prakse, ki niso zaželjena s stališča uporabnikov, je agresivno oglaševanje in privlačevanje pozornosti, uporaba temnih vzorcev in drugih načinov za prelisičenje uporabnika, da posreduje podatke, ki jih sicer ne bi. Velike spletne platforme in druge digitalne storitve pa niso v navzkrižju interesov zgolj z interesi posameznikov, ampak tudi celih skupnosti. Informacijsko razvite države v meddržavne (prosto-trgovinske) sporazume vključujejo točke, ki zmanjšujejo informacijsko suverenost manj razvitih držav. Po drugi strani digitalne platforme z analizo velike količine podatkov povzročajo motnje na lokalnih trgih in pridobivajo prednost na teh trgih. Tako se presežna vrednost informacijske industrije preliva iz globalnega juga v center. Ta fenomen je poimenovan digitalni kolonializem.

Druga vrsta skupnosti, ki je ogrožena s strani informacijskih multinacionalk, pa je skupnost razvijalcev in uporabnikov proste in odprte kode. Nobena skrivnost ni, da so velike informacijske multinacionalke sabotirale razvoj prostega programja. Njihova strategija pri interakciji s prostim programjem je bila sprejmi, razširi(dogradi/preseži), pokoplji(pokončaj/ugasni) (embrace, extend, extinguish). V zadnjem času velika podjetja veliko bolj pazijo na svojo javno podobo v odnosu do odprte kode in proste programske opreme. Microsoft ima tako že nekaj let “rad Linux”, a dejanja v praksi so drugačna. Google denimo ne dovoli in nasprotuje uporabi licence aGPL, ki zagotovi prostost programske opreme tudi, ko ta teče na strežniku in je ne poganja uporabnik. Tak primer so oblačne storitve, s katerimi so ponudniki oblačnih storitev uspešno kapitalizirali na delu, ki ga je v FLOSS (free libre and open source software) vložila skupnost.

Na probleme, ki smo se jih na kratko dotaknili, se odzivamo na mnogih frontah. Priključujemo se librehosting gibanju, ki ga je zagnala francoska organizacija Framasoft. Ta predvideva vzpostavitev lokalnih skupnostih in iniciativ, ki bi s prosto programsko opremo na nekomercialen način zagotavljale alternativo storitvam velikih multi nacionalk. Prosta programska oprema je bila dolgo časa dosegljiva zgolj tehnično dobro podkovanim uporabnikom in do neke mere je temu še vedno tako. Kompot, podobno kot Framasoft, stremi k premoščanju prepada med vsakodnevnimi uporabniki in tehnično izobraženo skupnostjo. velik del delovanja iniciative bo usmerjen v izobraževanje, tako navznoter, da bodo člani pridobili znanja, potrebna za administracijo in vzdrževanje spletnih storitev, kakor navzen. S tem računamo predvsem na ozaveščanje širše javnosti o delovanju spletnih storitev in ustroju spletnega ekosistema vključno s pravnimi regulacijami, ki regulirajo medmrežje. Iniciativa se ne vidi kot apolitična skupina, temveč stremi k podružbljenju proizvodnih sredstev in nasprotuje kapitlističnemu produkcijskemu načinu.

Z ustanovitvijo lokalne iniciative naslavljamo probleme, ki so posledica centraliziranosti sodobnega spleta, vendar se ne nameravamo ustaviti na tej točki. Kolektiv Kompot bo skrbel za dobro dokumentacijo in navodila o postavitvi storitev, ki bodo omogočala hitrejši zagon podobnim iniciativam, hkrati pa bo iniciativa tudi sama spodbujala vzpostavitev novih sorodnih iniciativ. (Rasli bomo kot gobe po dežju). Za dokumentacijo bomo uporabili wiki sistem.

Seznam digitalnih storitev, ki jih bo nudil Kompot, bomo prilagajali po potrebi. Osnovni seznam storitev pa vključuje spletno pošto in možnost ustvarjanja e-poštnih seznamov, oblačna shramba, kolaborativna okolja za urejanje dokumentov, koledar, klepetalnica (matrix ali irc), sinhronizacija kontaktov (in verjetno odložišče za git). Poleg zagotavljanja naštetih storitev bo Kompot v okviru dežurstev nudila podporo uporabnikom. Iniciativa bo stremela k transparentnemu delovanju in bo uporabnikom omogočila čim večji vpogled v infrastrukturo, delovanje storitev in načine hrambe ter obdelovanja podatkov uporabnikov. S temi mehanizmi bodo uporabniki lahko prestopili prag golega zaupanja, ki ga od svojih uporabnikov zahtevajo komercialne spletne storitve. Uporabniki bodo tudi vključeni v odločevalni proces o stvareh, ki se tičejo Kompot.

Podatki, ki bodo shranjeni na strežnikih Kompota bodo hranjeni varno in odgovorno, hkrati pa jih bodo uporabniki zlahka izvozili in nato uvozili na druge platforme. Iniciativa bo svoje uporabnike izobraževala in ozaveščala o varnih načinih uporabe spleta ter jih opolnomočila v enkripciji. Podatki bodo hranjeni zgolj na strežnikih, ki bodo pod fizičnim nadzorom iniciative, na strežnikih pa bo tekla zgolj prosta in odprta programska oprema.

Za prost in odprt svetovni splet (s titom naprej)!