the-european-union-must-keep-funding-free-software [Kompot.si]

This page is read only. You can view the source, but not change it. Ask your administrator if you think this is wrong.
# Open Letter to the European Commission

Petites singularités ASBL has been a member of the NGI0 consortia since 5 years (sic: actually, 6) and participated in other NGI projects. This year, reading drafts of the Horizon Europe Work Programme detailing the European Commission’s funding for 2025, we’re noticing that the Next Generation Internet programmes are not mentioned anymore in Cluster 4.

NGI programmes have shown their strength and importance to supporting the European software infrastructure, as a generic funding instrument to fund digital commons and ensure their long-term sustainability. We find this transformation incomprehensible, moreover when NGI has proven efficient and economical to support free software as a whole, from the smallest to the most established initiatives. This ecosystem diversity backs the strength of European technological innovation, and maintaining the NGI initiative to provide structural support to software projects at the heart of worldwide innovation is key to enforce the sovereignty of a European infrastructure.
Contrary to common perception, technical innovations often originate from European rather than North American programming communities, and are mostly initiated by small-scaled organizations.

Previous Cluster 4 allocated 27 million euros to:

- "Human centric Internet aligned with values and principles commonly shared in Europe" ;
- "A flourishing internet, based on common building blocks created within NGI, that enables better control of our digital life" ;
- "A structured ecosystem of talented contributors driving the creation of new internet commons and the evolution of existing internet commons".

In the name of these challenges, more than 500 projects received NGI funding in the first 5 years, backed by 18 organisations managing these European funding consortia.

NGI contributes to a vast ecosystem, as most of its budget is allocated to fund third parties by the means of open calls, to structure commons that cover the whole Internet scope - from hardware to application, operating systems, digital identities or data traffic supervision. This third-party funding is not renewed in the current program, leaving many projects short on resources for research and innovation in Europe.

Moreover, NGI allows exchanges and collaborations across all the Euro zone countries as well as "widening countries" ((As defined by Horizon Europe, widening Member States are Bulgaria, Croatia, Cyprus, the Czech Republic, Estonia, Greece, Hungary, Latvia, Lituania, Malta, Poland, Portugal, Romania, Slovakia and Slovenia. Widening associated countries (under condition of an association agreement) include Albania, Armenia, Bosnia, Feroe Islands, Georgia, Kosovo, Moldavia, Montenegro, Morocco, North Macedonia, Serbia, Tunisia, Turkey and Ukraine. Widening overseas regions are : Guadeloupe, French Guyana, Martinique, Reunion Island, Mayotte, Saint-Martin, The Azores, Madeira, the Canary Islands)), currently both a success and an ongoing progress, likewise the Erasmus programme before us. NGI also contributes to opening and supporting longer relationships than strict project funding does. It encourages implementing projects funded as pilots, backing collaboration, identification and reuse of common elements across projects, interoperability in identification systems and beyond, and setting up development models that mix diverse scales and types of European funding schemes.

While the USA, China or Russia deploy huge public and private resources to develop software and infrastructure that massively capture private consumer data, the EU can't afford this renunciation.
Free and open source software, as supported by NGI since 2020, is by design the opposite of potential vectors for foreign interference. It lets us keep our data local and favors a community-wide economy and know-how, while allowing an international collaboration.

This is all the more essential in the current geopolitical context: the challenge of technological sovereignty is central, and free software allows to address it while acting for peace and sovereignty in the digital world as a whole.


----

//V slovenščino prevedeno z avtomatskim prevajalnikom [[https://github.com/LibreTranslate/LibreTranslate|libretranslate]], ki ga gostimo na [[https://prevedi.kompot.si|prevedi.kompot.si]]//.
# Odprto pismo Evropski komisiji

Od leta 2020 program Next Generation Internet (NGI), ki je del programa Obzorje Evropske komisije, financira brezplačno programsko opremo v Evropi z uporabo kaskadnega mehanizma financiranja (glej na primer razpise NLnet). Letos v skladu z delovnim osnutkom programa Obzorje Evropa za leto 2025 opažamo, da internet naslednje generacije ni več omenjen kot del grozda 4.

Programi NGI so pokazali svojo moč in pomen za podporo evropski programski infrastrukturi kot splošnemu instrumentu financiranja za financiranje digitalnih skupnih sredstev in zagotavljanje njihove dolgoročne trajnosti. Ta transformacija se nam zdi nerazumljiva, poleg tega, ko se je NGI izkazala za učinkovito in ekonomično za podporo brezplačne programske opreme kot celote, od najmanjših do najbolj uveljavljenih pobud. Ta raznolikost ekosistemov podpira moč evropskih tehnoloških inovacij in ohranjanje pobude NGI za zagotavljanje strukturne podpore projektom programske opreme v središču svetovnih inovacij je ključnega pomena za uveljavljanje suverenosti evropske infrastrukture. V nasprotju s skupnim zaznavanjem tehnične inovacije pogosto izvirajo iz evropskih in ne severnoameriških programskih skupnosti, večinoma pa jih sprožijo majhne organizacije.

Prejšnji grozd 4 je dodelil 27 milijonov EUR:

- „Human focentrični internet, usklajen z vrednotami in načeli, ki se običajno delijo v Evropi“ ;
- “Uspešen internet, ki temelji na skupnih gradnikih, ustvarjenih znotraj NGI, ki omogoča boljši nadzor nad našim digitalnim življenjem”;
- „Strukturiran ekosistem nadarjenih donatorjev, ki spodbuja ustvarjanje novih internetnih skupnih storitev in razvoj obstoječih internetnih skupnih storitev“.

V imenu teh izzivov je bilo v prvih petih letih financiranih več kot 500 projektov, ki jih je podprlo 18 organizacij, ki upravljajo te evropske konzorcije za financiranje.

NGI prispeva k obsežnemu ekosistemu, saj je večina njegovega proračuna namenjena financiranju tretjih oseb s pomočjo odprtih razpisov, za strukturo skupnih, ki pokrivajo celoten internetni obseg - od strojne opreme do aplikacij, operacijskih sistemov, digitalnih identitet ali nadzora podatkovnega prometa. To financiranje tretjih strani ni obnovljeno v sedanjem programu, zaradi česar številni projekti nimajo dovolj sredstev za raziskave in inovacije v Evropi.

Poleg tega ta instrument omogoča izmenjave in sodelovanje v vseh državah evroobmočja in tudi v „širokih državah“ ((Kot je opredeljeno v programu Obzorje Evropa, so vse širše države članice Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Lituania, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Širitev pridruženih držav (pod pogojem pridružitvenega sporazuma) vključuje Albanijo, Armenijo, Bosno, Ferojske otoke, Gruzijo, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Maroko, Severno Makedonijo, Srbijo, Tunizijo, Turčijo in Ukrajino. Širjenje čezmorskih regij so: Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Otok Reunion, Mayotte, Saint-Martin, Azori, Madeira, Kanarski otoki)), ki so zdaj uspešne in še potekajo, prav tako program Erasmus pred nami. Podjetje NGI prispeva tudi k odpiranju in podpiranju daljših odnosov od strogega financiranja projektov. Spodbuja izvajanje projektov, ki se financirajo kot pilotni projekti, podpira sodelovanje, identifikacijo in ponovno uporabo skupnih elementov med projekti, interoperabilnost v identifikacijskih sistemih in zunaj njih ter vzpostavlja razvojne modele, ki združujejo različne lestvice in vrste evropskih shem financiranja.

Medtem ko ZDA, Kitajska ali Rusija uporabljajo velika javna in zasebna sredstva za razvoj programske opreme in infrastrukture, ki množično zajema podatke o zasebnih potrošnikih, si EU ne more privoščiti te odpovedi. Prosta in odprtokodna programska oprema, kot jo podpira NGI od leta 2020, je po zasnovi nasprotna potencialnim vektorjem za tuje motnje. Omogoča nam, da svoje podatke hranimo na lokalni ravni in daje prednost celotnemu gospodarstvu in znanju, hkrati pa omogoča mednarodno sodelovanje.

To je še toliko bolj pomembno v sedanjem geopolitičnem okviru: izziv tehnološke suverenosti je osrednjega pomena, prosta programska oprema pa ji omogoča, da deluje za mir in suverenost v digitalnem svetu kot celoti.

# Podpišite izjavo

Podpišite se v javnem ježevem dokumentu: [[https://pad.public.cat/lettre-NCP-NGI?view|https://pad.public.cat/lettre-NCP-NGI]]